{"id":10235,"date":"2025-07-24T10:56:58","date_gmt":"2025-07-24T10:56:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ivh10.si\/Ponudbe\/deteljica\/?p=10235"},"modified":"2025-07-24T10:56:58","modified_gmt":"2025-07-24T10:56:58","slug":"deteljica-v-svici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/2025\/07\/24\/deteljica-v-svici\/","title":{"rendered":"Deteljica v \u0160vici"},"content":{"rendered":"<h3 class=\"wp-block-heading\">Strokovna ekskurzija Dru\u0161tva ekolo\u0161kih pridelovalcev in predelovalcev<\/h3>\n\n\n\n<h5 class=\"wp-block-heading\">Martina Cigler, dipl. in\u017e. agr.<\/h5>\n\n\n\n<p><strong>Leto je okoli in \u017ee na lanskem nadvse zanimivem izletu z dru\u0161tvom Deteljica po ju\u017eni Tirolski smo na t. i. vro\u010dem stolu na avtobusu po poti nazaj sklenili, da letos obi\u0161\u010demo ekolo\u0161ke kmetije v \u0160vici..<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Pot \u010dez Nem\u010dijo nas je velika ve\u010dina prespala, napol v snu pa smo poslu\u0161ali na\u0161o vodi\u010dko gospo Ivanko, ki je \u017eivahno pripovedovala o zgodovini grofa Ludvika Bavarskega. Prispeli smo v \u0160vico, in sicer smo se potepali po vzhodnem delu te dr\u017eave v neposredni bli\u017eini Bodenskega jezera, kjer so rodovitna pokrajina in li\u010dno urejena mesteca. Za ta del \u0160vice so zna\u010dilne pogoste padavine, ve\u010dina prebivalstva pa je nem\u0161ko govore\u010da. Najprej smo se ustavili v kraju Kirchberg v vasici Albikon na ekolo\u0161ki kmetiji Marty, ki se ukvarja s proizvodnjo biolo\u0161kega mleka in jajc. Mladi gospodar je povedal, da za liter mleka dobi okoli 85 rapov, kar je enako na\u0161im centom. Dejal je, da v primerjavi s konvencionalno prirejenim mlekom le-to dosega vi\u0161jo ceno kot biolo\u0161ko mleko. Najni\u017eja cena za mleko slab\u0161e kakovosti pri njih zna\u0161a 38 rapov.<\/p>\n\n\n\n<p>Ogledali smo si hlev, ki pa ni narejen na na\u010din proste reje kot pri nas. Zanimivo je to, da lahko v zdru\u017eenju Bio Swiss \u017eivalim repe privezujejo in prav tako \u017eivino, torej nimajo tako strogih pravil, kot so pri slovenskih ekolo\u0161kih smernicah. Smernice zdru\u017eenja Bio Swiss dolo\u010dajo le, da mora vsa pa\u0161na in ostala \u017eivina na prostem prebiti 180 dni v letu, v pa\u0161ni sezoni pozimi pa 28 dni v izpustu. Kravam ne smejo odstraniti rogov.<\/p>\n\n\n\n<p>Na posestvu redijo govedo rjave oz. sive barve, ki je kombinirano mle\u010dno-mesne pasme. Kosijo 4\u20135-krat letno, uporabljajo sistem \u010dredink. Travnike gnojijo predvsem s koko\u0161jim gnojem in gnojevko, ki ju zme\u0161ajo in injicirajo v tla pribli\u017eno 20 m<sup>3<\/sup>\/ha. 27 t koko\u0161jega gnoja pa oddajajo na druge kmetije, ker ga je za njihovo posestvo preve\u010d. Dognojujejo s kalijem ter gnojilom PRP, ki ga dodajo v koli\u010dini 1,5 t letno, zme\u0161anega z gnojevko ter kameno moko. Travniki, ki jih kosijo, so naravno antropogeno nesejano travinje. Seno su\u0161ijo tako, da travo pokosijo in pustijo le\u017eati ter jo \u010dez dva dni obrnejo, da gre \u010dim manj delcev rastlin v ni\u010d. Potem seno v skednju \u0161e dodatno zra\u010dijo. Dodam naj \u0161e, da je gospodar povedal, da z zaplevelostjo travnikov nima problemov, k \u010demur pripomore pogosta pa\u0161a. Obremenitev z \u017eivino zna\u0161a pri njih 2,1 GV\u017d\/ha. \u017divino krmijo z briketi iz celih rastlin koruze, ki mora biti vzgojena na biolo\u0161ki na\u010din. Na posestvu redijo okoli 200-jato koko\u0161i nesnic, ki nesejo jajca z belo lupino. Za koko\u0161i v izpustu je poskrbljeno tudi glede sen\u010dne za\u0161\u010dite, in sicer imajo v izpustih postavljene nekak\u0161ne sen\u010dne predore.<\/p>\n\n\n\n<p>Njihove smernice dolo\u010dajo tudi 15 ekolo\u0161kih oto\u010dkov za razli\u010dne divje \u017eivalske vrste in \u017eu\u017eelke. Jajca prodajajo po sistemu zaupanja in prav tak\u0161en na\u010din uporabljajo tudi turisti\u010dne kmetije in sla\u0161\u010di\u010darne. Jajca po razredih dosegajo ceno od 35 do 65 rapov. Ko jih poberejo in razvrstijo po razredih, postavijo poleg kartonov z jajci kanglico za denar. Gospodar pravi, da z nepo\u0161tenjem nimajo problemov. Koko\u0161i menjajo na 52-dnevnih izmenah.<\/p>\n\n\n\n<p>Naslednja na\u0161a postojanka je bila bio-sirarna Berghof v obmo\u010dju Kantone Sean Dahlen. V tej sirarni odkupujejo in predelujejo bio-mleko, in sicer iz njega delajo jogurte, maslo, skuto in mlade in starane sire. Letno tako odkupijo 1.200.000 l mleka, ki jim prinese okoli 1.500.000 frankov prihodka z minimalnimi dav\u010dnimi obremenitvami. Posebnost sirarne je pridelava mladih sirov z razli\u010dnimi dodatki, kot so npr. zeli\u0161\u010da, alpsko cvetje, \u010desen, paprika v prahu, poper ter konoplja. Zanimivo je, da je v \u0160vici fizi\u010dnim osebam dovoljeno posedovati po tri sadike prave konoplje, ki vsebuje THC, za lastno porabo.<\/p>\n\n\n\n<p>Veselo smo degustirali mladi in starani sir in \u017ee smo \u0161li proti za ta dan zadnjemu posestvu, in sicer smo se ustavili na zeli\u0161\u010darskem posestvu Alberta Vogla, ki je bil svetovno znan zeli\u0161\u010dar in zdravilec. Ogledali smo si testne gredice z zeli\u0161\u010di, pogledali kratek film o nastajanju posestva ter obiskali njihovo trgovinico. Naslednji dan smo se odpravili v Avstrijo, saj je tam preno\u010devanje cenej\u0161e kot v \u0160vici. Pot nas je zanesla na sadjarsko biolo\u0161ko kmetijo Renner, ki se ukvarja z vzgojo jagodnih sadik, pridelavo jagod in jagodi\u010devja ter vzgojo jabolk. Renner je dejal, da imajo padavinsko bogata poletja. Imajo 7 ha povr\u0161in, od tega 1,5 ha jabolk, 30 arov jagod in 20 arov malin, okoli 15 arov povr\u0161in, na katerih gojijo zelenjavo, in 40 arov povr\u0161in za vzgojo jagodnih sadik. Za delovno mo\u010d imajo sezonskega delavca in za obiranje jagod do 10 \u017eensk iz okolice.<\/p>\n\n\n\n<p>Ogledali smo si \u0161e kne\u017eevino <a href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20240302155426\/https:\/\/www.google.si\/search?q=liechtenstein&amp;biw=1280&amp;bih=585&amp;tbm=isch&amp;tbo=u&amp;source=univ&amp;sa=X&amp;ei=5rCjVc-KFISssgHd3orwAQ&amp;sqi=2&amp;ved=0CB0QsAQ\">Liechtenstein<\/a>. Bili smo o\u010darani nad gradom. V bli\u017eini Innsbrucka v Avstriji smo se ustavili na zelenjadarsko-\u017eivinorejski kmetiji, kjer so nam postregli kosilo v prisotnosti krav, kar je v teh krajih prava modna muha. Na kmetiji imajo tudi trgovinico, v kateri ponujajo svoje in bio-pridelke ostalih kmetov. Ogledali smo si rastlinjake z zelenjavo ter vzgojo solate. Na kmetiji pridelujejo 3\u20134 ha zelenjave, 4 ha ostalih polj\u0161\u010din in imajo zelene povr\u0161ine, ki predstavljajo skupno 34 ha vseh obdelovalnih povr\u0161in.<\/p>\n\n\n\n<p>Po poti domov smo imeli vro\u010di stol z vtisi in prav vsi smo si bili edini, da imamo v Sloveniji enake mo\u017enosti kot \u0160vicarji, le dr\u017eava bi morala imeti bolj posluh za kmete in za vse, ki se trudijo pre\u017eiveti. Tako smo preglasovali Francijo in se odlo\u010dili, da se bomo naslednje leto potepali po Sloveniji; kam nas bo zanesla pot, pa boste tako izvedeli. Pa \u0161e glasbo so nam obljubili mladi energi\u010dni fantje. Kdo ve, ali niso mogo\u010de kandidati za strani koledarja na\u0161ega dru\u0161tva Deteljica &#8230;<br><br>Ve\u010d slik na facebook strani <a href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20240302155426\/https:\/\/www.facebook.com\/ekodeteljica\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">EKODETELJICA<\/a><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Strokovna ekskurzija Dru\u0161tva ekolo\u0161kih pridelovalcev in predelovalcev Martina Cigler, dipl. in\u017e. agr. Leto je okoli in \u017ee na lanskem nadvse zanimivem izletu z dru\u0161tvom Deteljica po ju\u017eni Tirolski smo na t. i. vro\u010dem stolu na avtobusu po poti nazaj sklenili, da letos obi\u0161\u010demo ekolo\u0161ke kmetije v \u0160vici.. Pot \u010dez Nem\u010dijo nas je velika ve\u010dina prespala, napol v snu pa smo poslu\u0161ali na\u0161o vodi\u010dko gospo Ivanko, ki je \u017eivahno pripovedovala o zgodovini grofa Ludvika Bavarskega. Prispeli smo v \u0160vico, in sicer smo se potepali po vzhodnem delu te dr\u017eave v neposredni bli\u017eini Bodenskega jezera, kjer so rodovitna pokrajina in li\u010dno urejena\u2026<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":9080,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"none","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-10235","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno"],"blocksy_meta":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10235","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10235"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10235\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9080"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10235"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10235"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekodeteljica.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10235"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}